Kaj je družboslovje?

10 osrednjih tem v programih osnovne šole

Znanost, matematika, jezikovne umetnosti in družbene študije so temeljni razredi za učence osnovnih šol . Od teh štirih predmetov so družbene študije verjetno najbolj napačno razumljene. Mnogi ljudje to razlagajo za geografijo in zgodovino, vendar je pravzaprav precej več od tega.

Leta 2010 je Nacionalni svet za socialne študije, združenje s sedežem v Marylandu, ustanovljeno leta 1921, izdal posodobljen okvir za poučevanje, ki krepi 10 tem, ki vsebujejo učinkovit program socialnih študij:

Kultura

Študija kulture vključuje preučevanje prepričanj, vrednot, vedenj in jezikov različnih skupin, tako sodobnih kot zgodovinskih. Študenti ne bodo samo primerjali skupine medkulturno, ampak bodo preučevali, kako se prilagajajo in asimilirajo svoja prepričanja. Ta temo družbenih študij vključuje zgodovino, antropologijo, geografijo in sociologijo.

Čas, kontinuiteta in sprememba

Študija časa, kontinuitete in sprememb vključuje oceno, kako določeni dogodki skozi čas spreminjajo človeške izkušnje. Študenti bodo preučili, kako je zgodovina oblikovala družbeno, gospodarsko in politično okolje določene dobe in kako so te spremembe povzročile sedanje okolje.

Ljudje, kraj in okolje

Študija ljudi, kraja in okolja vključuje preučevanje, kako oblike podnebja, geografija in naravni viri oblikujejo družbo. Pregleduje, kako te fiksne ali spreminjajoče se sile od vsega, od priseljevanja in zakonodaje do gospodarskih in trgovinskih politik.

Individualni razvoj in identiteta

Študija posameznega razvoja in identitete preučuje, kako osebno identiteto oblikujeta družbene norme in institucije, na katere je oseba izpostavljena. Vključuje psihologijo, sociologijo in antropologijo ter obravnava različne načine, na katere se ljudje odzovejo na te vplive.

Posamezniki, skupine in institucije

Študija posameznikov, skupin in institucij ocenjuje, kako socialne, verske in politične institucije tvorijo sistem prepričanja svojih članov. Nasprotno preučuje, kako lahko na te institucije vplivajo spremembe v družbenih odnosih, komunikacijah in dogodkih.

Moč, oblast in upravljanje

Študija moči, avtoritete in upravljanja se nanaša na to, kako vlade razlagajo in uveljavljajo zakone. Preučuje vse vidike državljanske kompetence in način, na katerega se lahko zaščiti ali oslabi pravice njenega državljana.

Proizvodnja, distribucija in poraba

Študija proizvodnje, distribucije in porabe vključuje raziskovanje, kako sistemi trgovanja in menjave vplivajo na vrednost in porabo blaga. Prav tako poudarja, kako lahko spremembe v virih vplivajo na gospodarsko politiko ali spodbujajo naložbe v tehnologijo in inovacije.

Znanost, tehnologijo in družbo

Študija znanosti, tehnologije in družbe preučuje, kako znanstveni ali tehnološki prodori spreminjajo vedenje in odnose kulture. Med drugim sledi, kako je rastoča globalizacija vplivala (in še naprej vpliva) na politiko, kulturo, jezik, pravo, ekonomijo in celo religijo.

Globalne povezave

Študija globalnih povezav raziskuje način, kako so bile informacije posredovane javnosti skozi generacije. Ne preučuje le, kako večji dostop do informacij spreminja družbene in politične norme, temveč kako lahko spremeni način, kako ljudje porabijo, destilirajo ali izkrivljajo informacije.

Državljanski ideali in prakse

Preučevanje državljanskih idealov in praks raziskuje, kako lahko vlada spodbuja ali odvrača udeležbo svojih državljanov v civilni družbi. To med drugim vključuje aktivno sodelovanje pri glasovanju in sprejemanje svobodnega govora v okviru reprezentativne demokracije.

> Vir:

> Nacionalni svet za družbene študije. (2011) Nacionalni kurikularni standardi za družbene študije: okvir za poučevanje, učenje in ocenjevanje. Silver Spring, Maryland: Nacionalni svet za družbene študije. ISBN-13: 978-0879861056.